»Bila je snovalka inovativnih grafičnih postopkov v tehniki barvne jedkanice, ki si jih je zamislila sama – ti so bili njena umetniška skrivnost – in je z njimi pritegovala svetovno grafično javnost. Ko se je nehala ukvarjati z grafiko, si je to vedenje želela deliti.«

»Slikam zmeraj pri naravni svetlobi, da si ne kvarim oči z umetno osvetlitvijo.«

»Tudi to, da je okoli leta 1974 prenehala z razstavljanjem slikarskih del, je bila verjetno posledica reakcij slovenske kritike na njeno slikarsko delo. Nesprejemljivo se je zdelo, da nekdo ali še bolj neka umetnica, v kontekstu visokega modernizma, goji perfekcionizem slikarskega metjeja. Mislim, da je vidik avtocenzure kot posledice različnih okoliščin vplival na to, da ni naredila tega zanjo drznega koraka.«

»Pred več kot triindvajsetimi leti so se mi na sliki pojavili štirje krogi, ki so postali moja slikarska stalnica, vse drugo se od takrat spreminja. Podobnost slik je vedno zunanja (štirje krogi), razlika pa oblikuje jedro mojega slikarstva (ponavljanja). Zvest sem neminljivemu v minljivem.«

»Življenje lahko slikaš po tej notranji podobi, ne le slike.«

»Ne gre torej le za čas, ko sliko delam, ampak je veliko več tistega časa, ko sliko gledam in iščem rešitve. Pogosto sliko obračam na glavo, na tla, hodim okoli nje. Si jo tudi fotografiram in gledam doma, v zadnjem času pa iščem mogoče rešitve na tablici, kar me zelo zabava.«

»Ko nekoga slikam, ne zadostuje, da opazujem zgolj človeka pred seboj, ampak se moram z njim povezati, to pomeni, da se moram odpovedati delu sebe.«

»Postavi (re)konstrukt: grafiko – sliko – objekt – kolaž – brikolaž – ambient.«

»Slikam samo na črna platna, ker lahko prepoznam tople barve – oranžno, rdečo, svetlo zeleno ... Slikam le takrat, ko je svetlo in sončno, ker lahko vidim sence. Ko je temno in sivo, jih ne.«